Zgodovina društva
Šport ima v Sori že dolgoletno, glede na arhive okoli 100-letno tradicijo. Vendar je več kot pol Abrahama delovalo kot del drugega društva v kraju. Tako je pač bilo, da so se naši dedki in babice usedli skupaj, ob druženju in pripravljenosti na akcijo pa bili zagnani gasilci, kulturniki in športniki ob enem.
Prepletanje dejavnosti
Društva, ki jih danes v Sori poznamo kot Prostovoljno gasilsko društvo, Kulturno umetniško društvo in Športno društvo so pred stoletjem delovala bolj ali manj v okviru enega društva. Vodilno je bilo gasilsko društvo, znotraj njega pa so delovali tudi kulturni in športni navdušenci. Tako ali tako pa je večina Sorcev in okoliških prebivalcev sodelovala na vseh področjih. In tako je še danes, čeprav so društva organizirana samostojno.
Športna organiziranost
V arhivih lahko najdemo, da je bil leta 1921 ustanovljen Telovadni odsek organizacije Orel, ki pa je po osmih letih končal z delom.
Po 2. svetovni vojni, leta 1946 je bilo ustanovljeno Fizkulturno društvo, ki se je najbolj ukvarjalo z orodno telovadbo in raznimi krosi. Vendar to ni bilo športno društvo kot ga poznamo danes – poleg športa so se ukvarjali tudi s kulturo (dramatiko in petjem).
Oblasti pa so leta 1949 odločile, da kulturniki in športniki niso za skupaj. Organizirati se morajo ločeno, so ukazali, in za zmeraj naredili konec večnemu prepletanju teh dveh dejavnosti. Postavljeni pred dejstvo so se kulturniki registrirali kot KUD Oton Župančič Sora, športniki pa kot TVD Partizan.
)
)
)
Telovadno društvo je največ športnih dogodkov organiziralo v takrat še s snegom bogatih zimah. Izredno popularne – katerih glas je res segel v deveto vas – so bile sankaške tekme, za katere je v okviru društva skrbela sankaška sekcija. V nekaj desetletjih so po okoliškem hribovju (Osolnik) uredili več prog. Tekme so bile dobro organizirane in dobro obiskane, saj so člani, med njimi tudi naši očetje, stvari vzeli izjemno resno. Hodili so na tekmovanja po Sloveniji in v tujino (Avstrija). Zaradi lepih spominov nekateri med njimi svoje tekmovalne sani še danes hranijo doma. Spominjajo pa se, da so na začetku tekmovali kar z navadnimi sanmi. Pa tudi z velikimi, na katerih so sedeli kar štirje tekmovalci. Šele kasneje so sani dobivale bolj športno obliko, postale so hitrejše in tudi bolj varne. Sankaštvo je kasneje zamrlo, proge pa so se zarasle ali postale avtomobilske ceste...
)
)
)
)
)
Mali in veliki "Peterke in Benkoviči" so skakali na dveh skakalnicah, ki stojita še danes, a kot tiste v Planici, čakata na ugoden veter za obnovo. Na večji so se najbolj pogumni pohvalili z doskokom pri 35 metrih.
)
)
)
)
)
Med šolskimi počitnicami je bila popularna tudi smučarska šola na "Drnovškovem bregu", kjer je bilo znanje na končnem tekmovanju nagrajeno tudi z medaljami.
)
)
)
)
)
Mladi, ki se nam je stožilo po počitniškem življenju na tem bregu, želimo otrokom ponuditi čim več športnega dogajanja v vseh letnih časih. Zato smo pred nekaj leti v Soro in okolico ponovno vrnili športni duh...
)
)
)
)